Raj za ljubitelje knjig

31. marca 2016 je predsednik republike Borut Pahor na slovesni prireditvi podelil državno odlikovanje, medaljo za zasluge za visoko strokovno delo pri zagotavljanju dostopnosti knjig in prispevek k bralni kulturi. Medaljo za zasluge sta prevzeli Stanka Golob, ki Trubarjev antikvariat pooseblja vse od leta 1980, in Anamarija Babić, vodja Trubarjevega antikvariata.
Kot je zapisano v utemeljitvi, se je s svojim odnosom do slovenske in evropske knjižne dediščine ter do duhovne zapuščine velikih mislecev, ustvarjalcev, znanstvenikov in umetnikov, ki so s svojimi prodornimi mislimi in zamislimi bogatili in usmerjali naš razvoj, antikvariat trdno usidral med ugledne ustanove slovenske kulture. Postal je pomembno stičišče poznavalcev knjig, njenih uporabnikov, ljubiteljev, zbirateljev in iskalcev, ki so se vedno lahko zanesli na znanje, razgledanost ter zavzeto in požrtvovalno delo sodelavcev antikvariata.

Priznanje je potrditev strokovnega, izjemno pripadnega dela ter osebne zavzetosti vseh, ki so v več kot petdesetih letih delovanja Trubarjevega antikvariata prispevali k njegovi prepoznavnosti in slovesu pri ohranjanju kulturne dediščine. Vseh teh ljudi se je v svojem zahvalnem govoru spomnila Stanka Golob, na hudomušen način pa je izpostavila tudi najboljše prijateljice – knjige. Iskreno zahvalo pa je najprej namenila predsedniku republike, ki je z državnim odlikovanjem izkazal čast Trubarjevemu antikvariatu in njegovemu delu. Pozabila ni niti na zveste obiskovalce najstarejšega slovenskega antikvariata. Kar nekaj jih je bilo - poleg uprave Mladinske knjige in vodstva Mladinske knjige Trgovine - tudi na slovesnosti. Z bučnim aplavzom, iskrenimi čestitkami in drobnimi pozornostmi so sporočali, da se bodo tudi v bodoče radi vračali v Trubarjev antikvariat.

V letih 1711-1786 je bila stavba antikvariata prehodni dom kostanjeviških opatov. V osrčju hiše leži atrij, ki se odlikuje po edinstveni poslikavi iz začetka XVII. stoletja (prvi znani primerek ljubljanskega meščanskega stavbarstva) in odlični akustiki. Po odhodu opatov je lastnik postal žitni trgovec Tomaž Podržaj, v začetku 19. stoletja je tu delovala tiskarna Janeza Egra, v njej je prebival tudi pravnik in ljubljanski župan Peter Grasseli.

Mestna občina je 1963 leta zaupala obnovo stavbe arhitektu Borisu Kobeju. Leta 1965 se je v prostore vselil Antikvariat Cankarjeve založbe, ki se je ob tej priložnosti preimenoval v Trubarjev antikvariat.

Antikvariat se je razvil iz prvega povojnega antikvariata, ki je nastal v okviru Cankarjeve založbe leta 1945. Začetnik antikvariata je Štefan Tausig, ki je v Cankarjevo založbo prišel leta 1947. Prvi prostori za delovanje so bili na Kopitarjevi ulici, kasneje na Miklošičevi 16, po zaslugi znanstev g. Tausiga pa je dokončno našel dom na Mestnem trgu. Sprva je antikvariat deloval predvsem na podlagi kataloške prodaje knjig in med leti 1953 in 1957 izdal prve jugoslovanske kataloge antikvarnih knjig Novosti antikvariata Cankarjeve založbe. Po upokojitvi Štefana Tausiga leta 1969 je vodenje antikvariata prevzel Marjan Podgoršek, leta 1981 pa Stanka Golob, ki je antikvariat vodila do upokojitve leta 2010. Od leta 2011 antikvariat vodi Anamarija Babić.

Antikvariat (beseda je privzeta iz latinščine) bi lahko opisali kot starinarno, trgovino s starimi knjigami ali s starinami (Verbinc, 1991:55) ali knjigarno, ki trguje z redkimi, starimi, rabljenimi knjigami ali tiski, rokopisi,atlasi, geografskimi kartami in periodičnimi publikacijami (ES 1, 1987:89).

Po mnenju Marjana Podgorška, najdemo najobširnejši opis v Lexicon des Buchwessens iz leta 1952: »Antikvariat se ne omejuje samo na trgovino z rabljenimi knjigami, temveč trguje tudi z novimi znanstvenimi knjigami večjega obsega ali z zahtevnejšo literaturo. Najpomembnejša sta nakup in prodaja dragocenih in redkih knjig, posebno inkunabul. Posebno mesto imajo tudi rokopisi, lesorezi, bakrorezi.. Antikvariat v tem smislu ima mednarodni pomen. Poznamo znanstveni, bibliofilski in moderni antikvariat. Pri prodaji so pomembni katalogi in avkcije. Bistvena razlika med knjigarno in antikvariatom je cena. Knjigarna ima od založnika oblikovane cene, antikvariat pa oblikuje ceno sam (Podgoršek, 1977:101)«.